ZELENE NOVICE
Pri Zelencih se dogaja ...
JUNIJ 4
ŽIVLJENJE V SKUPNOSTI IN SLOGI
Kot prebivalke_ci tega planeta smo tako kot vsaka ptica, mravljica, rastlina in celica planktona del edinstvenega (eko)sistema Zemlje. Vsi organizmi Zemlje živimo v skupnostih, ki so med seboj bolj ali manj povezane v eno celotno Zemeljsko skupnost. Vendar, kaj je tisto, kar omogoči harmonično delovanje skupnosti? Mi verjamemo, da je to odgovornost do okolice, drugih in sebe.
A odgovornost ni nekaj v kar lahko sebe ali druge prisilimo. Ta pride lahko le preko občutka pripadnosti. Ko se zavedamo, da pripadamo našemu koščku narave do tega razvijemo ljubezen, iz nje pa se sam po sebi razvije tudi občutek odgovornosti za skrb.
Tako kot čutimo odgovornost za skrb svojih ljubečih staršev v starosti, lahko razvijemo željo po negovanju zdrave narave in skupnosti, ki v njej prebiva. Pa naj bo ta skupnost naša širša družina, izbrana družina, vas v kateri prebivamo, država ali le naš kotiček narave na balkonu ali vrtu.
MAJ 28
KAJ JE VAŠA PRVA MISEL, KO NEKDO OMENI MIGRACIJE?
Verjetno spomin najprej seže v leto 2015, ko so časopisi prikazovali tragične prizore na Sredozemskem morju, v oktobru pa so ljudje, ki so bežali pred vojno in zaostrenimi razmerami v Siriji, Iraku in Afganistanu, prečkali tudi Slovenijo. Nekoliko bolj oddaljen spomin nas spomni, da smo Slovenci že v preteklosti sprejemali migrante (morda nekoliko bolj odprtih rok) - na primer v začetku 90ih, ko je na Balkanu izbruhnila vojna. Mnogi med vami ste verjetno v razredu imeli vsaj enega sošolca ali sošolko držav nekdanje skupne republike Jugoslavije. Kako pa so lahko povezane migracije in teme, ki jih nagovarjamo pri Zelencih?
V prihodnosti lahko pričakujemo bistveno večje število prihodov migrantov v evropski prostor, ki pa ne bodo prehajali sem zaradi vojnih konfliktov ali ekonomskih razlogov, temveč bodo t.i. okoljski begunci. Raziskave različnih organizacij (npr. IPCC – Medvladni odbor za podnebne spremembe, Greenpeace Nemčija, Urad Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR)) kažejo, da lahko do leta 2050 pričakujemo od 200 do 250 milijonov okoljskih beguncev. Ti bodo primorani v migracije zaradi degradacije prsti, suš, poplav, dviganja morske gladine, deforestacije, orkanov ipd. Odprave vzrokov za njihove migracije se verjetno ne moremo nadejati, lahko pa jih poskušamo omiliti. Primere dobrih praks, kritično razmišljanje o omenjenem problemu ter zavedanje, da okoljske migracije ne vplivajo le na ljudi, ampak tudi živali, bomo razvijali tudi na kampu.
MAJ 22
22. MAJ - MEDNARODNI DAN BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI
Ste se kdaj vprašali, kaj zares pomeni biodiverziteta ali biotska pestrost? Verjetno si večina ljudi ob tem izrazu predstavlja raznolike pisane živalske in rastlinske vrste, morda nekaj tropskega, kakšen bogat amazonski gozd z vso svojo pestrostjo. Nekdo si morda predstavlja naše travnike v pomladnem času, ko cvetijo rože. Za nekoga je to lahko prizor pestrosti življenja ob koralnem grebenu. Koliko ljudi pa si ob tem izrazu predstavlja človeka?
Ljudje smo se oddaljili od misli, da smo del narave. Mogoče je to naš obrambni mehanizem, ki se je sprožil ob zavedanju, da smo v času krize biodiverzitete? Ker je lažje verjeti, da v tej krizi ne gre za nas? Biodiverziteta smo mi vsi - živi organizmi in ravno naša raznolikost je naše bogastvo, zato se je potrebno zavedati, da je kriza biodiverzitete NAŠA kriza.
Posvetimo današnji dan temu, da začutimo pripadnost biotski raznovrstnosti in se počutimo del narave. Praznujmo z roko v roki z vsemi možnimi bitji - našimi prečudovitimi sobivalci na tem planetu.
MAJ 14
SPREJETJE AMANDMAJA NA ZAKON O OHRANJANJU NARAVE ...
V torek je velika večina poslancev Državnega zbora kljub številnim pozivom ljudstva in nevladnih organizacij (NVO) glasovala za sprejetje amandmaja na Zakon o ohranjanju narave. V amandmaju so zaostrili pogoje delovanja nevladnih organizacij, s čimer je njihovo sodelovanje pri posegih v naravo popolnoma onemogočeno. Zaradi sprememb v zakonu je pravice izgubila velika večina nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varstva narave.
Na žalost to ni bil edini ukrep, ki ga je sedanja vlada sprejela. Isti pogoji za delovanje NVO so bili sprejeti že v členih, podtaknjenih v ''Protikorona megazakonu'', s katerimi so pospešili izdajo gradbenih dovoljenj in pri tem onemogočili posredovanje NVO, v kolikor bi bila gradnja sporna. Po sprejetju včerajšnjega amandmaja pa so sedaj napovedali tudi obravnavo Zakona o varstvu okolja na enak način! 72. člen ustave Republike Slovenije pravi, da ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja za katerega mora poskrbeti država. Zelenci se sprašujemo, zakaj smo priča dogodkom, ki bodo naše otroke prikrajšali za njihovo zdravje?! Zdrava narava je poglavitna za zdravo telo in dušo. V tem času pa državljani spremljamo sistematično onemogočanje delovanja varuhov narave, ki so mnogokrat zaslužni za ohranjanje našega okolja neokrnjenega. Ravno nevladne organizacije so tiste, ki so se in se še vedno aktivno borijo za obstoj naravnega okolja v katerem so živeli naši predniki, v katerem živimo mi in v katerem bodo živeli naši zanamci.
Pa vendar ni vse slabo! Ljudje se prebujajo! Do ponedeljka dopoldne je bilo na elektronski predal poslancev poslanih več kot 10.000 sporočil s pozivom, naj glasujejo ZA NARAVO in PROTI AMANDMAJU. Prav tako se je včeraj, navkljub slabemu vremenu, pred začetkom seje na Trgu republike zbralo več sto protestnikov, ki so opozarjali poslance, da narava ne pripada nikomur. Ljudje vseh generacij, talentov in vlog lahko v tej zgodbi prispevamo svoj delček! Tudi vi se zavzemite za našo naravo na način, ki najbolj nagovarja vaše srce.
MAJ 2
COVID 19 NAS JE SPREMENIL ...
A Prvi zeleni kamp ob Rižani bomo izpeljali.
Inovativno se bomo prilagodili. A ne ustavili.
Pridruži se nam. Veseli te bomo.
NOVEMBER 19
NOVEMBRA 19 SVA SE SPOZNALA DVA ...
Poslušala sva se in slišala. Kmalu sta se nama pridružila še dva. Štirim se je pridružil peti.
Dogovorili smo se, da skupaj nekaj naredimo za boljši in pravičnejši svet. Z otroci in mladimi! Potem je tretji za nekaj časa odpotoval. Povabil je prijatelja.
Nekega ponedeljka sta se nam pridružili sedma s prijateljico. In potem je prva povabila deveto, peti deseto in drugi enajsto.
Tako smo nastali Zelenci. Vsi različni. A, vsi odločeni za uresničevanje zelenih sprememb v družbi.
Vsak ponedeljek smo se delovno družili v prostorih Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Pogovarjali smo se, mislili, se smejali, si izmenjevali znanja in izkušnje: snovali program in izvedbo zelenega kampa in drugih aktivnosti, ki bodo sledile jeseni.
Ko smo vas, otroci in mladi, želeli povabiti k sodelovanju pri snovanju in izvedbi Prvega zelenega kampa ob Rižani, se »je zgodil« Covid 19.
Potem ... vemo .... Druženje in delo smo nadaljevali na daljavo, tako kot vi šolanje.